Dogajanje romana Bogataš in revež obsega skoraj petindvajsetletno obdobje ZDA, v katerega je I. Shaw znal vplesti najpomembnejše značilnosti ameriškega življenja . Tudi film in TV-nadaljevanka, posneta po tem romanu - uspešnici, sta znala izluščiti veliko zanimivih prizorov iz družine Jordache, medtem ko je lahko roman seveda veliko bolj natančno, zanimivo in vsebinsko bogato prodrl v številne podrobnosti človeških odnosov. I. Shaw je orisal panoramo ameriške družbe s pomočjo Jordachovih: živčno razrvane matere Mary, katere drobne, a lepe sanje so se razbile ob krutem soprogu Axelu, ki se je le s krvavim nožem v rokah znal zavleči v ZDA, ob dveh sinovih — Thomasu, »črni« družinski ovci, in Rudolphu, »uresničitelju« t. i. »ameriškega sna« o uspešni poslovnosti, ter hčerki Gretchen, ki ni našla utehe v objemih številnih ljubimcev. Delo odlikuje psihološko prefinjena pripoved. Shaw je znal iz najdrobnejših vlaken človeške psihe stkati polnokrvne like, iz drobtin je znal zgnesti velik kolač, ki pa ni bil sladek, ker je zaudarjal po plesnobi, ki jo je Axel prinesel iz Nemčije, po krvi, ki se je cedila s pesti pretepaškega Thomasa, po znoju povaljanih postelj hčerke Gretchen, po potu ambicioznega Rudyja, prototipa ameriškega poslovnega človeka, po solzah prezgodaj ostarele matere Mary, po bedi in izobilju, po vonju beznic in razkošnih vil, boksarskih aren in toplih človeških odnosov, političnih mahinacij in »človekoljubnih« transparentov. Gre za številne drobce, za črepinje družine Jordache in za vprašanje: kdo jih bo lahko sestavil ali vsaj delno zlepil v podobo, ki bo spominjala na človeka?
Tretji del romana opisuje obdobje med leti 1961 in 1968.
Dogajanje romana Bogataš in revež obsega skoraj petindvajsetletno obdobje ZDA, v katerega je I. Shaw znal vplesti najpomembnejše značilnosti ameriškega življenja . Tudi film in TV-nadaljevanka, posneta po tem romanu - uspešnici, sta znala izluščiti veliko zanimivih prizorov iz družine Jordache, medtem ko je lahko roman seveda veliko bolj natančno, zanimivo in vsebinsko bogato prodrl v številne podrobnosti človeških odnosov. I. Shaw je orisal panoramo ameriške družbe s pomočjo Jordachovih: živčno razrvane matere Mary, katere drobne, a lepe sanje so se razbile ob krutem soprogu Axelu, ki se je le s krvavim nožem v rokah znal zavleči v ZDA, ob dveh sinovih — Thomasu, »črni« družinski ovci, in Rudolphu, »uresničitelju« t. i. »ameriškega sna« o uspešni poslovnosti, ter hčerki Gretchen, ki ni našla utehe v objemih številnih ljubimcev. Delo odlikuje psihološko prefinjena pripoved. Shaw je znal iz najdrobnejših vlaken človeške psihe stkati polnokrvne like, iz drobtin je znal zgnesti velik kolač, ki pa ni bil sladek, ker je zaudarjal po plesnobi, ki jo je Axel prinesel iz Nemčije, po krvi, ki se je cedila s pesti pretepaškega Thomasa, po znoju povaljanih postelj hčerke Gretchen, po potu ambicioznega Rudyja, prototipa ameriškega poslovnega človeka, po solzah prezgodaj ostarele matere Mary, po bedi in izobilju, po vonju beznic in razkošnih vil, boksarskih aren in toplih človeških odnosov, političnih mahinacij in »človekoljubnih« transparentov. Gre za številne drobce, za črepinje družine Jordache in za vprašanje: kdo jih bo lahko sestavil ali vsaj delno zlepil v podobo, ki bo spominjala na človeka?
Tretji del romana opisuje obdobje med leti 1961 in 1968.