Pri Kugyjevem odkrivanju Julijcev so odločilno vlogo odigrali slovenski gorski vodniki, med njimi zlasti Andrej Komac, Jože Komac in Anton Ojcinger. Slednji, katerega življenje je Kugy opisal v samostojnem knjižnem delu, še prav posebno izstopa. Doma je bil iz Ovčje vasi na italijanski strani meje v današnji pokrajini Furlanija - Julijska krajina. Ojcinger se ni dolgo šolal: svoja mladostna leta je bil pastir , nato pa drvar in žagar ter kmet; predvsem pa je zablestel kot gorski vodnik, ki je Juliusu Kugyju pomagal pri osvajanju zahodnih Julijcev, npr. Montaža in drugih. Ojcingerja je odlikoval prešeren značaj, zanesljivost in pogum, kar je bila dobitna kombinacija pri spremljanju Kugyja pri zahtevnih alpinističnih vzponih. Kugy velja za alpinista klasične dobe, ko so gorniki še spoštovali neokrnjeno naravo in alpinizem ni pomenil osvajanja gora za vsako ceno v taki meri kot danes. Tudi zato so Kugyjevi gorski spisi polni čudenja nad lepoto gorskih vršacev in čudovitih opisov gorskih velikanov: s pretanjenim slogom in občutljivostjo za podrobnosti ter razkošnim besednim zakladom sodijo med klasična dela gorske oz. alpinistične literature tudi v svetovnem merilu. Čeprav napisana v nemščini, jo lahko prav tako štejemo za slovensko.
Pri Kugyjevem odkrivanju Julijcev so odločilno vlogo odigrali slovenski gorski vodniki, med njimi zlasti Andrej Komac, Jože Komac in Anton Ojcinger. Slednji, katerega življenje je Kugy opisal v samostojnem knjižnem delu, še prav posebno izstopa. Doma je bil iz Ovčje vasi na italijanski strani meje v današnji pokrajini Furlanija - Julijska krajina. Ojcinger se ni dolgo šolal: svoja mladostna leta je bil pastir , nato pa drvar in žagar ter kmet; predvsem pa je zablestel kot gorski vodnik, ki je Juliusu Kugyju pomagal pri osvajanju zahodnih Julijcev, npr. Montaža in drugih. Ojcingerja je odlikoval prešeren značaj, zanesljivost in pogum, kar je bila dobitna kombinacija pri spremljanju Kugyja pri zahtevnih alpinističnih vzponih. Kugy velja za alpinista klasične dobe, ko so gorniki še spoštovali neokrnjeno naravo in alpinizem ni pomenil osvajanja gora za vsako ceno v taki meri kot danes. Tudi zato so Kugyjevi gorski spisi polni čudenja nad lepoto gorskih vršacev in čudovitih opisov gorskih velikanov: s pretanjenim slogom in občutljivostjo za podrobnosti ter razkošnim besednim zakladom sodijo med klasična dela gorske oz. alpinistične literature tudi v svetovnem merilu. Čeprav napisana v nemščini, jo lahko prav tako štejemo za slovensko.