Predstavljal si je, kako polzijo v zemljo in tečejo proti točki zgoščene poselitve. Razvejan sistem rovov jim omogoča nenehno premikanje, tako da se lokacija osrednjega vozlišča, v katerem prebiva švabičja matica, nenehno spreminja in s tem širi svoje kraljestvo. Mrtvi rokavi so mrtvi le do tedaj, dokler niso spet uporabni, najbolj živi pa lahko že v naslednjem trenutku zamrejo za daljša obdobja. Ekonomija luknjavosti je podrejena geotrmalnim premikom, zaradi česar je delček populacije vedno v nevarnosti, da umre. Ravno ta nujnost odmrtja delčka omogoči vsem ostalim, da preživijo.
Recenzija Bukla
Andrej Tomažin se po zaključenem študiju primerjalne književnosti in slovenistike ukvarja predvsem s pisanjem poezije in proze; svoje literarne izdelke je med drugimi objavil v revijah Dialogi, Mentor, Apokalipsa in Literatura, leta 2014 pa je izdal prvenec Stramorjevi koraki. V drugem romanu, naslovljenem Črvi,se je podal v neotipljivi svet naslovnih »junakov«, ki obstajajo onkraj osebnega oz. antropomorfnega. V tem zanikanju nujnosti fizične prisotnosti likov se lahko prepozna vpliv ultramodernističnega ustvarjanja 70. let. Nadalje se čuti ta vpliv pri formi romana: zdi se, da je ravno forma in hkrati njena razgradnja tihi fokus romana, saj se Črvi gradijo in razgrajujejo. Vsakršna oblika je tako pripeljana do lastnega roba, kjer postane samo še odsotnost vseh oblik oziroma kot je Marko Bauer zapisal v sklepu spremne besede: roman bi bil mojstrovina, če ne bi razveljavljal same figure mojstra.
Predstavljal si je, kako polzijo v zemljo in tečejo proti točki zgoščene poselitve. Razvejan sistem rovov jim omogoča nenehno premikanje, tako da se lokacija osrednjega vozlišča, v katerem prebiva švabičja matica, nenehno spreminja in s tem širi svoje kraljestvo. Mrtvi rokavi so mrtvi le do tedaj, dokler niso spet uporabni, najbolj živi pa lahko že v naslednjem trenutku zamrejo za daljša obdobja. Ekonomija luknjavosti je podrejena geotrmalnim premikom, zaradi česar je delček populacije vedno v nevarnosti, da umre. Ravno ta nujnost odmrtja delčka omogoči vsem ostalim, da preživijo.
Recenzija Bukla
Andrej Tomažin se po zaključenem študiju primerjalne književnosti in slovenistike ukvarja predvsem s pisanjem poezije in proze; svoje literarne izdelke je med drugimi objavil v revijah Dialogi, Mentor, Apokalipsa in Literatura, leta 2014 pa je izdal prvenec Stramorjevi koraki. V drugem romanu, naslovljenem Črvi,se je podal v neotipljivi svet naslovnih »junakov«, ki obstajajo onkraj osebnega oz. antropomorfnega. V tem zanikanju nujnosti fizične prisotnosti likov se lahko prepozna vpliv ultramodernističnega ustvarjanja 70. let. Nadalje se čuti ta vpliv pri formi romana: zdi se, da je ravno forma in hkrati njena razgradnja tihi fokus romana, saj se Črvi gradijo in razgrajujejo. Vsakršna oblika je tako pripeljana do lastnega roba, kjer postane samo še odsotnost vseh oblik oziroma kot je Marko Bauer zapisal v sklepu spremne besede: roman bi bil mojstrovina, če ne bi razveljavljal same figure mojstra.