Glavni junak neprevidno zleze iz svoje luknje, ki jo je, tako kot drugi nesrečniki, izkopal, napolnil s konzervami, v čakanju, da kataklizma na površju mine. Preživi nasilno srečanje in se s svojim rešiteljem poda na reševanje sveta – s pomočjo umetnosti, kar se še njemu zdi precej donkihotsko. Čeprav je bil roman Luknje zastavljen kot antiutopija, je v nekaj kratkih mesecih začel opisovati našo sedanjost in dileme, ki se nam postavljajo. Je med neskončno izbiro poti, ki se cepijo, mogoče izbrati pravo ali vse vodijo samo nazaj, morda celo še v hujše preizkušnje
Glavni junak neprevidno zleze iz svoje luknje, ki jo je, tako kot drugi nesrečniki, izkopal, napolnil s konzervami, v čakanju, da kataklizma na površju mine. Preživi nasilno srečanje in se s svojim rešiteljem poda na reševanje sveta – s pomočjo umetnosti, kar se še njemu zdi precej donkihotsko. Čeprav je bil roman Luknje zastavljen kot antiutopija, je v nekaj kratkih mesecih začel opisovati našo sedanjost in dileme, ki se nam postavljajo. Je med neskončno izbiro poti, ki se cepijo, mogoče izbrati pravo ali vse vodijo samo nazaj, morda celo še v hujše preizkušnje